MAGISTRSKI KONCERT
Gašper Okorn, rog

strok. svet. Maja Klinar, klavir

Mentor: doc. Jože Rošer

Spored


Visarion Jakovljevič Šebalin (1902 – 1963):
CONCERTINO ZA ROG IN KLAVIR, OP. 14


I.    Andante cantabile – Allegro moderato
II.    Andante
III.    Vivo


Paul Hindemith (1895 – 1963):
SONATA ZA ROG IN KLAVIR (1939)


I.    Mässig bewegt
II.    Ruhig bewegt
III.    Lebhaft


                               ***


Eugène Bozza (1905 –1991):
SUR LES CIMES  | NA VRHOVIH ZA ROG IN KLAVIR


Constantin Homilius (1840–1918):
KVARTET ROGOV V B –DURU, OP. 38


I.    Alla Marcia
II.    Andante 
III.    Presto

David Tretjak, rog
Fran Matić, rog
Jakob Skerbiš, rog

K sporedu

Koncertni program magistrskega koncerta je zasnovan kot pregled raznovrstnih izraznih in tehničnih možnosti roga. Skladbe štirih skladateljev različnih slogovnih obdobij omogočajo poslušalcem, da doživijo širino in pestrost rogovskega repertoarja, od romantične spevnosti do modernejših pristopov.

Visarion Jakovljevič Šebalin (1902–1963) je bil pomemben ruski skladatelj in pedagog, ki je deloval predvsem v okviru moskovskega konservatorija, kjer je bil tudi rektor. V svoji glasbi je združeval rusko tradicijo z vplivi evropskega neoklasicizma. Concertino za rog in klavir, napisan leta 1939, predstavlja kombinacijo romantične izraznosti, motivične koherence in pregledne forme. Prvi stavek (Andante cantabile – Allegro moderato) se iz liričnega uvoda razvije v energično in živahno glasbeno izpeljavo, ki preizkuša solistovo tehnično gibkost in občutek za frazo. Drugi stavek (Andante) prinaša introspektivno, skoraj zadržano vzdušje, tretji (Vivo) pa zaokroži delo s temperamentnim, ritmično poudarjenim zaključkom. Concertino omogoča izvajalcu, da pokaže širok izrazni razpon – od mehke kantilene do briljantnih pasaž.

Paul Hindemith (1895–1963) je eden najvplivnejših nemških skladateljev 20. stoletja, znan po svoji teoretični in pedagoški dejavnosti ter po razvoju lastnega harmonskega sistema. Skladatelj si je zastavil ambiciozen cilj: napisati vsaj eno sonato za vsak orkestrski instrument. Leta 1939 je tako začel s serijo sonat za trobila – prva med njimi je bila Sonata za rog in klavir. 

Sonata je značilna predstavnica njegovega komornega sloga: klasično uravnotežena, s kontrapunktično enakovrednostjo med obema instrumentoma. Prvi stavek (Mässig bewegt) se začne z odločno in široko temo roga nad valovitim klavirskim spremljevalnim vzorcem. Druga tema, prav tako obsežna, je bolj zadržana in reflektivna. Prek stopničastih pasaž pripelje do učinkovite izpeljave obeh tematskih materialov. Zaključek stavka prinaša ponovno izpostavitev začetne teme, tokrat v bolj heroični različici. Drugi stavek (Ruhig bewegt) temelji na razprtih, liričnih temah roga, ki pa jih klavirjeva nenehna izmenjava nemirne spremljave in trdne ritmične opore prekinja. Liričnost dodatno razbijejo nenadni skoki v rogu, ki ustvarjajo občutek notranje napetosti. Zaključni stavek (Lebhaft) znova postavlja široke teme roga v kontrast z nujnim in ritmično napetim klavirjem. Občasno rog pritegne klavir v bolj zbrane, skoraj meditativne pasaže, pred koncem pa ga klavir povabi v igriv plesni dialog. Kljub temu oba instrumenta v večini ohranjata svojo lastno značajnost in samostojnost.

Eugène Bozza (1905–1991) je bil francoski skladatelj, dirigent in pedagog, ki je ustvaril izjemno obsežen opus, predvsem za pihala in trobila. Njegov slog pogosto združuje prvine francoskega impresionizma z neoklasicističnimi oblikovnimi načeli. V skladbi Sur les cimes skladatelj tematizira simboliko gora in narave, hkrati pa se poklanja zgodovinskemu kontekstu roga kot lovskega in signalnega instrumenta. Delo združuje zahtevne tehnične elemente, kot so obsežni skoki, kromatične pasaže, igranje z dušilcem in z roko, z ritmično razgibanostjo in zvočnim slikanjem.

Posebej izstopa kadenca, ki temelji na lovskih fanfarah in zahteva izrazito stopnjo virtuoznosti in slogovne prepričljivosti. Skladba tako ni le tehnični izziv, temveč celostna pripoved, ki s svojo atmosfero nagovarja domišljijo poslušalca.

Constantin Homilius (1840–1918), nemški skladatelj, pedagog in dirigent, je v svojem Kvartetu rogov v B-duru, združil značilnosti klasične glasbene oblike z romantično ekspresivnostjo. Prvi stavek (Alla marcia) prinaša korakajoč značaj in jasno ritmiko, ki omogoča natančno usklajenost ansambla. Drugi stavek (Andante) izpostavlja lirično in spevno naravo roga, kjer posamezni glasovi ustvarjajo subtilen dialog. Zaključni stavek (Presto) s hitrim tempom in tehnično zahtevnimi pasažami ustvarja energično in živahno sklepno točko kvarteta. 

Nastopajoči:

Gašper Okorn, rojen leta 1998, je študent zaključnega letnika roga na podiplomski stopnji na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu doc. Jožeta Rošerja. Glasbeno pot je začel v glasbeni šoli Grosuplje ter jo nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, v razredu prof. Roberta Prednika. Izpopolnjeval se je na na Visoki šoli v Trossingenu (HFM) pod mentorstvom prof. Saara Bergerja ter na Visoki šoli za glasbo v Kataloniji (ESMUC), pri profesorjih Jose Vicente Castello in Juan Manuel Gomez. Udeležuje se raznih seminarjev uveljavljenih glasbenikov, kot so Marc Gruber, Raimund Zell, Szabolcs Zempleni, Johannes Hinterholzer, Dale Clevenger, Stefan de Leval Jezierski, Matias Pineira in drugi. Redno sodeluje in igra v Simfoničnem orkestru Slovenske Filharmonije, Akademije za glasbo, Simfoničnem orkestru SNG Maribor,  Policijskem orkestru  ter v drugih projektnih orkestrih. Poleg zanimanja za klasično glasbo in jazz, raziskuje tudi sodobno glasbo, ki jo izvaja v prenekaterih ansamblih, tako znotraj, kot zunaj zidov Akademije za glasbo. Je član kvarteta rogov FourCor, kateri je v letu 2020 posnel dve skladbi, v spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Posneli in izvedli so Koncert za štiri rogove C. H. Hüblerja, ter Koncertno delo za štiri rogove skladatelja R. Schumanna.