MAGISTRSKI KONCERT
Luka Taradi, klavir

Mentor: prof. Vladimir Mlinarić

Spored

Jean-Phillipe Rameau (1683-1764):
Nouvelles suites de pièces de clavecin - SUITA V A-MOLU (RCT 5)

           La Triomphante
    
Arthur Honegger (1892-1955):
PRELUDE, ARIOSO ET FUGHETTE SUR LE NOM DE BACH

     Allegro
     Grave
     Allegro


Sergej Rahmanjinov (1873–1943):
PRELUDIJ V D-DURU, OP. 23 ŠT. 2

    Andante cantabile
    

Sergej Rahmanjinov (1873–1943):
PRELUDIJ V B-DURU, OP. 23 ŠT. 4

    Maestoso


                                        ***


Dmitrij Kabalevski (1904-1987):
SONATA V ES-DURU ŠT. 2, OP. 45

    I Allegro moderato
    II Andante sostenuto
    III Presto assai

K sporedu

Spored koncerta programsko zajema klavirska dela, nastala med barokom in 20. stoletjem, ki prikazujejo razvoj glasbenega izraza skozi čas – od dvorne elegance francoskega baroka, preko čustvene širine poznega romantizma, do sodobnejših glasbenih izraznih sredstev 20. stoletja. Skladatelji, predstavljeni na koncertu, izvirajo iz različnih evropskih okolij – od Francije, Rusije do Švice. Povezuje jih iskanje novih izraznih možnosti znotraj klavirske forme. V sporedu se prepletajo virtuozni odseki, lirične meditacije in dramatične kontrastnosti, pri čemer vsak izmed skladateljev prinaša svoj značilen slog in časovni pečat.
Jean-Philippe Rameau (1683–1764) se je rodil v francoskem mestu Dijon, kjer je prejel svojo prvo glasbeno izobrazbo. Sprva je deloval kot organist v različnih cerkvah, kasneje pa se je uveljavil kot eden najpomembnejših glasbenih teoretikov in skladateljev francoskega baroka. Njegova glasbena pot ga je pripeljala v Pariz, kjer je zaslovel s svojimi operami in skladbami za čembalo. Rameau je bil izjemen mojster glasbe za čembalo, njegova dela pa odražajo tako izbrano prefinjenost kot tudi tehnično zahtevnost. Suita v a-molu (RCT 5), ki je del zbirke Nouvelles suites de pièces de clavecin, predstavlja vrhunec njegovega opusa. V suiti se odraža prefinjena estetika francoskega baroka, pa tudi Rameaujeva želja po preseganju tradicionalnih plesnih oblik. La Triomphante, zvočno bogato okrašeni stavek, izraža tako simboliko zmage kot tudi značilno francosko galantnost. Rameaujevo mojstrstvo se kaže v domiselni rabi ornamentike in bogastva harmonije, ki presegata zgolj okvire dvorne zabave ter nakazujejo globljo umetniško vizijo.

Arthur Honegger (1892–1955) je bil švicarsko-francoski skladatelj in član znamenite skupine Les Six, ki je zaznamovala prehod iz romantike v moderno glasbo 20. stoletja. Njegova glasba združuje izrazito emocionalnost z inovativno harmonsko in ritmično zasnovo, pri čemer pogosto išče ravnotežje med tradicijo in sodobnostjo. Skladba Prélude, Arioso et Fughette sur le nom de BACH je izjemno premišljena poklonitev Johannu Sebastjanu Bachu. Honegger v tem delu uporablja znameniti tonski motiv B-A-C-H, ki ga z mojstrsko tehniko razvija skozi tri kontrastne dele. Skladba odseva globoko spoštovanje do baročne mojstrovine, hkrati pa predstavlja sodoben izraz skladateljeve umetniške vizije.

Sergej Rahmanjinov (1873–1943) je bil eden zadnjih velikih ruskih romantičnih skladateljev. Bil je tudi pianist in dirigent. Njegova glasba je prežeta z bogatimi melodijami, razkošno harmonijo in globoko čustvenostjo. Čeprav je živel v času velikih glasbenih preobratov, je ostal zvest romantični tradiciji in ustvaril številna dela, ki so danes temelj klavirskega repertoarja. Med najpomembnejša sodijo štirje klavirski koncerti, Rapsodija na Paganinijevo temo, simfonije in številne klavirske miniature, med katerimi so preludiji posebej priljubljeni.
Po oktobrski revoluciji je emigriral na Zahod, kjer je nadaljeval uspešno koncertno in skladateljsko pot. Njegovo ustvarjanje zaznamuje nostalgična melanholija, hrepenenje po domovini in izjemna človeška toplina. Preludij v D-duru, op. 23 št. 4 je skladba iz znamenite zbirke 10 preludijev, op. 23, ki jih je Sergej Rahmanjinov napisal med letoma 1901 in 1903. Zbirka obsega deset samostojnih klavirskih miniatur. Skladba prinaša lirični značaj in eleganco, pri čemer skladatelj mojstrsko prepleta bogato čustveno paleto.

Preludij št. 2 v B-duru, op. 23, sodi med najbolj virtuozne skladbe iz cikla 10 preludijev.  Skladba ima orkestralno teksturo in temelj skladbe predstavlja ponavljajoča se figura v levi roki, ki ustvarja neprekinjeno ritmično in harmonsko napetost. Nad to podlago se razvija dramatična, sinkopirana melodija v desni roki, polna ostrih akcentov. Rahmanjinov mojstrsko prepleta akorde, hitro menjavanje registrskih leg ter bogato dinamiko, kar ustvarja vtis simfonične širine na klavirju.
Strukturno skladba temelji na kontrastu med energičnimi pasažami in lirskimi, bolj introspektivnimi epizodami, ki začasno zmehčajo izrazit karakter uvodnega materiala.

Dmitrij Kabalevski (1904–1987) je bil sovjetski skladatelj, pianist in pedagog. Njegove skladbe so v slogu socialističnega realizma, ter združujejo tradicionalno tonalnost z modernimi elementi. Leta 1925 se je vpisal na Moskovski konservatorij, kjer je študiral klavir pri Aleksandru Goldenweiserju in kompozicijo pri Nikolaju Mjaskovskem. Pomembno je prispeval k razvoju glasbenega izobraževanja v Sovjetski zvezi z obsežnim opusom skladb za otroke in mladino, ki so bile zasnovane kot didaktična in hkrati umetniško vredna dela. Druga klavirska sonata v Es-duru, op. 45, je bila napisana leta 1945 in posvečena znamenitemu pianist Emilu Gilelsu. Ta sonata velja za najobsežnejše in najbolj dramatično med Kabalevskijevimi tremi klavirskimi sonatami ter je pogosto označena kot "vojna sonata", saj nosi močne emocionalne in ekspresivne naboje, primerljive z deli njegovih sodobnikov, kot sta Prokofjev in Šostakovič.

Nastopajoči: 

Luka Taradi, se je rodil leta 2002 v Čakovcu, na Hrvaškem. Trenutno zaključuje drugi letnik podiplomskega študija klavirja v razredu prof Vladimirja Mlinarića.
Svojo umetniško pot je gradil z nastopi na številnih koncertih na Hrvaškem, v Sloveniji, na Madžarskem in v Italiji, tako na priložnostnih kot humanitarnih dogodkih. Med pomembnejšimi
nastopi izstopata sodelovanji z Varaždinskim komornim orkestrom v okviru Varaždinskih baročnih večerov. Leta 2021 je sodeloval pri mednarodnem projektu študentov klavirja Akademije za glasbo v Ljubljani in Muzičke akademije v Zagrebu, z izvedbama v Slovenski filharmoniji in na zagrebški Muzički akademiji. Na 23. Klavirskih dnevih EPTA v Mariboru leta 2024 je zastopal Akademijo za glasbo z umetniškim projektom »Pomladno obredje« pod mentorstvom prof. Ilonke Pucihar. 
Pomemben del njegovega glasbenega razvoja predstavljajo tudi priznanja na tekmovanjih, med njimi posebej izstopajo:
– 1. absolutna nagrada (1. mesto) in nastop na zaključnem koncertu na mednarodnem »Koroškem klavirskem tekmovanju«, Radlje ob Dravi (2019)
– 1. absolutna nagrada (1. mesto) na mednarodnem
tekmovanju »Musica Insieme«, Musile di Piave, Benetke, Italija (2019)
– 1. nagrada (2. mesto) na mednarodnem tekmovanju pianistov »Memorial Jurica Murai«, Varaždin (2018)
– 2. nagrada na Mednarodnem tekmovanju »Celeia« (2023)