MAGISTRSKI KONCERT
»Glasba utišanih«

Ženski pevski zbor Grudnove Šmikle in
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani

Magdalena Roža Jovan, dirigentka

Antonela Fakin, klavir


Mentor: red. prof. Marko Vatovec

Spored

Lajos Bárdos (1899–1986):
AVE MARIA
sakralno besedilo

William Byrd (1540–1623):
POST DIES OCTO, MANE NOBISCUM
Jn 20, 26 in Lk 24, 19

Samo Vremšak (1930–2004):
TRIJE KOROŠKI SVATSKI REJI
koroške ljudske

Lojze Lebič (1934):
ČAS
Jakob Šešerko

Sergej Rahmaninov (1873–1943):
ŠEST ZBOROV ZA ŽENSKE GLASOVE:
VI. ANGEL
Mihail Lermontov

György Ligeti (1923–2006):
HÚSVÉT (VELIKA NOČ)
madžarska ljudska

William Byrd (1540–1623):
JUSTORUM ANIMAE
Mdr 3,1

Samo Vremšak (1930–2004):
GORETI HOČEM SEBI, NOVIM DNEVOM
France Balantič

Arvo Pärt (1935):
POZDRAVLJENA, DEVICA
sakralno besedilo


Sergej Rahmaninov (1873–1943):
VSENOČNO BEDENJE:
III. BLAGOR MU
Ps 1,1.6; Ps 2,11–12 in Ps 3,8–9
IV. POZDRAVLJENA, DEVICA
sakralno besedilo

Lajos Bárdos (1899–1986):
PATKÓÉKNÁL (PRI DRUŽINI PATKÓ)
madžarski ljudski

K sporedu

Spored koncerta programsko zajema skladbe, povezane z glasbeno cenzuro preko vsebine ali skladatelja. William Byrd je bil prepričan katolik v času angleške reformacije v 16. stoletju, ko so bili katoličani preganjani s strani oblasti. Lajos Bárdos in György Ligeti sta bila ustvarjalno omejena s strani oblasti v sredini 20. stoletja v času socialističnega režima na Madžarskem. V Sovjetski zvezi je bila izvedba sakralnih del ter zgledovanje po modernih glasbenih tokovih prepovedano, kar je močno vplivalo na delovanje tako Arva Pärta kot Sergeja Rahmaninova. Samo Vremšak je pogosto skladal na besedila pesnika Franceta Balantiča, katerega delo je bilo zaradi njegove povezave z domobranci prepovedano v Jugoslaviji, Lojze Lebič pa je v svojih delih večkrat izrazil kritiko oblasti.

Lajos Bárdos (1899–1986) je deloval kot skladatelj, dirigent in muzikolog. Ustanovil je založbo Magyar Kórus, ki je desetletja izdajala vodilne glasbene revije in notno gradivo. Leta 1950 je socialistični režim zasegel lastnino založbe ter jo ukinil. Skladba Ave Maria spada v sakralni del njegovega zborovskega opusa, skladba Patkóéknál pa je priredba dveh madžarskih ljudskih pesmi z naslovom Pri družini Patkó in Tavajoča ptica.

Prva na šaljiv način pripoveduje o družini, ki peče mačka na žaru za poročno svatbo, v drugi pa reven fant nagovarja ptico, naj se ga usmili in se spusti k njemu.

William Byrd (1540–1623) se je rodil v Londonu ter odraščal kot pevec v Kraljevi kapeli, kjer je najverjetneje pričel z učenjem kompozicije pri Thomasu Tallisu. Živel je v politično razburkanih časih, saj je angleški prehod iz katoliške v protestantsko oz. anglikansko vero spremljalo hudo preganjanje katolikov. Byrd je celo življenje ostal prepričan katolik ter skladal in celo izdajal katoliško sakralno glasbo, kar mu je bilo omogočeno zaradi pokroviteljstva vplivnih mecenov ter celo same kraljice Elizabete I. Skladbi Post dies octo, mane nobiscum ter Justorum animae izhajata iz zbirke Gradualia I (1605), namenjene uporabi v katoliškem bogoslužju. Prva opisuje Jezusovo prikazovanje učencem po vstajenju, druga pa govori o nesmrtnosti človeške duše.

Samo Vremšak (1930–2004) se je rodil v Kamniku. Uveljavil se je kot skladatelj, zborovski dirigent ter baritonist, prav tako pa je več desetletij poučeval na Akademiji za glasbo. Skladba Trije koroški svatski reji je priredba koroških ljudskih pesmi, ki jih je v Zilji zapisal France Marolt. Skladba Goreti hočem sebi, novim dnevom je napisana na besedilo, sestavljeno iz izsekov različnih pesmi Franceta Balantiča; vsi izseki vsebujejo tematiko ognja in gorenja, kar aludira na Balantičevo smrt.

Lojze Lebič (1934) se je rodil v Prevaljah na Koroškem. Na Akademiji za glasbo je študiral kompozicijo in dirigiranje ter se kmalu uveljavil kot skladatelj in dirigent. Vodil je Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Komorni zbor RTV Ljubljana ter s svojim kompozicijskih opusom postal mednarodno priznan skladatelj. Skladba Čas vsebuje modernejše kompozicijske tehnike, značilne za Lebičev slog.

György Ligeti (1923–2006) je v mladosti živel v Romuniji in na Madžarskem, zatem pa je prebegnil v Avstrijo. Njegova skladateljska pot se je začela v petdesetih letih 20. stoletja pod socialističnim režimom, ki je dovoljeval le tisto glasbeno izražanje, ki je ustrezalo smernicam socialnega realizma. V skladu s temi usmeritvami v Ligetijevem zgodnjem opusu najdemo precej priredb madžarskih ljudskih pesmi; ena izmed njih je Húsvét ali Velika noč, ki pripoveduje tako o Jezusovem vstajenju kot o pomladnem cvetenju narave ter madžarskih velikonočnih šegah, npr. fantovskem škropljenju deklet z vodo ter podarjanju pirhov.

Sergej Rahmaninov (1873–1943) je bil poleg komponiranja znan tudi kot virtuozni pianist. Po oktobrski revoluciji leta 1917 se je zaradi nestrinjanja s političnim režimom iz Rusije preselil v Ameriko ter se preživljal s koncertiranjem. Skladba Vsenočno bedenje je uglasbitev pravoslavnega liturgičnega obreda, bila pa je eno izmed skladateljevih najljubših del. Po krstni izvedbi med prvo svetovno vojno je skladba hitro dosegla veliko priljubljenost v javnosti, vendar je bila njena izvedba z vzpostavitvijo Sovjetske zveze leta 1917 prepovedana skupaj z ostalo sakralno glasbo. Skladba Angel opisuje angela, ki človeško dušo pred njenim rojstvom napoji z nebeško pesmijo.

Arvo Pärt (1935) je odraščal na severu Estonije. Njegovo glasbeno delovanje pod avtoritarnim sovjetskim režimom je nihalo med cenzuro zaradi poseganja po sakralnih vsebinah in modernih kompozicijskih tehnikah ter pridobljenim ugledom zaradi velikih ustvarjalnih dosežkov. Zaradi cenzure se je v sedemdesetih letih 20. stoletja oddaljil od komponiranja, v tem času pa je izoblikoval lastni kompozicijski slog, tintinnabuli, s katerim je zaslovel. Skladba Pozdravljena, devica predstavlja načela te tehnike s ponavljajočim se toničnim trozvokom v recitativnih frazah, ki izhajajo iz naravne izgovorjave molitve.

Nastopajoči

Antonela Fakin, klavir

Ženski pevski zbor Grudnove Šmikle

SOPRAN 1: Polona Mrak, Minka Triler, Ana E. Rot, Marija Vita Zupanič, Andreja Perc

SOPRAN 2: Barbara Kavčič, Tatjana Jeram, Neža Rejc, Sara Zavec

ALT 1: Lucija Jekovec, Elizabeta Končan, Petra Miklaužič, Saša Poljanec, Lucija Triler

ALT 2: Eva Jocif, Terezija Končan, Alenka Jocif, Jana Jocif

Akademski pevski zbor Tone Tomšič

SOPRAN: Hana Knez, Lana Klisarič, Kalina Trajkoska, Doria Janša, Hana Taškov, Manca Ernst, Valentina Turk, Nataša Martina Pintarič, Urška Pečarič Strnad, Ema Trček

ALT: Nana Mihelčič, Rubin Brevar, Sara Bartha Rijavec, Katarina Simončič, Maja Filipič, Nena Klinkon, Klara Tominšek, Vesna Pirc Jevšenak, Alenka Fajdiga, Noémi Végi, Alja Barič, Lara Žohar, Maja Devetak, Dora Dacar, Tisa Mrhar, Nika Markun

TENOR: Timotej Trampuš, David Jerič, Jure Pušnjak, Ivan Koruza, Jurij Rozman, Matevž Bervar, Urh Rozman

BAS: Staš Dimov, Aleksander Čuk Krevh, Bernard Kos, Julijan Grajfoner, Drejc Aron Derganc, Tilen Jahiri Kandolf, Don Frankovič, Vitja Beltram, Smiljan Hude, Jon Van Mulders, Peter Škarabot