MAGISTRSKI KONCERT
Marie Tuhtan, klavir

Mentorica: doc. Sae Lee

Spored

Johann Sebastian Bach (1685–1750)
Preludij in fuga v D-duru, BWV 850
iz zbirke Das Wohltemperierte Klavier I (1722)

Ludwig van Beethoven (1770–1827)
Sonata za klavir št. 30 v E-duru, op. 109 (1820)
I. Vivace ma non troppo – Adagio espressivo
II. Prestissimo
III. Gesangvoll, mit innigster Empfindung. Andante molto cantabile ed espressivo

Robert Schumann (1810–1856)
Faschingsschwank aus Wien, op. 26 (1839)
I. Allegro
II. Romanze
III. Scherzino
IV. Intermezzo
V. Finale

Bojan Glavina (1964)
Tri etude za Reo
I. Etuda za salso
II. Etuda za uspavanko
III. Etuda za valček

Mélanie Chasselon (1845–1923)
Abandon – Nokturno (1873)

K sporedu

Program magistrskega koncerta zajema dela od baroka do sodobnosti ter predstavlja različne slogovne, estetske in izrazne možnosti klavirske literature. Skozi izbrana dela se razkriva razvoj glasbenega jezika od kontrapunktske strogosti Johanna Sebastiana Bacha, preko izrazne poglobljenosti Ludwiga van Beethovna in romantične domišljije Roberta Schumanna, do sodobnih ustvarjalnih pristopov Bojana Glavine ter pozne romantične poetike Mélanie Chasselon.

Johann Sebastian Bach (1685–1750) velja za eno ključnih osebnosti evropske glasbene zgodovine. Njegova zbirka Das Wohltemperierte Klavier je temelj literature za instrumente z tipkami in pomemben mejnik v razvoju glasbe. Preludij in fuga v D-duru, BWV 850, iz prvega zvezka zbirke združujeta kontrapunktsko dovršenost in jasno obliko. Tonaliteto D-dura so skladatelji in teoretiki pogosto povezovali s slavjem, triumfom in vzklikom »aleluja«, hkrati pa zaradi svoje zvočnosti velja za eno najbolj naravno resonančnih tonalitet. Preludij zaznamuje tekoče, neprekinjeno gibanje, medtem ko fuga skozi preplet glasov razkriva Bachovo mojstrstvo v oblikovanju glasbene strukture.

Ludwig van Beethoven (1770–1827) je s svojimi poznimi klavirskimi sonatami presegel ustaljene klasicistične modele ter odprl nove možnosti glasbenega izraza. Sonata za klavir št. 30 v E-duru, op. 109, nastala leta 1820, sodi med njegova najpomembnejša pozna dela in predstavlja prelomnico v razvoju klavirske literature. Delo zaznamuje izrazita kontrastnost med posameznimi stavki: prvi združuje svobodno, skoraj improvizacijsko zasnovo z liričnimi odseki, drugi pa prinaša dramatičen in energičen značaj. Posebno mesto zavzema sklepni stavek v obliki teme z variacijami, v katerem Beethoven postopoma razvija glasbeni material skozi različne značaje in teksture. S tem ustvarja občutek notranje poglobljenosti in duhovne refleksije ter raziskuje širok spekter izraznih in zvočnih možnosti klavirja.

Robert Schumann (1810–1856) je eden najvidnejših predstavnikov glasbene romantike. Njegovo ustvarjanje zaznamujejo bogata domišljija, izrazita subjektivnost ter povezanost glasbe z literaturo in poezijo. Cikel Faschingsschwank aus Wien, op. 26, je nastal med skladateljevim bivanjem na Dunaju leta 1839. Petstavčno delo združuje virtuoznost, humor, liričnost in dramatičnost ter velja za eno najobsežnejših in najzahtevnejših Schumannovih klavirskih skladb. Posamezni stavki cikla razkrivajo raznolike značaje in razpoloženja: uvodni Allegro zaznamuje živahna, skoraj karnevalska energija, prepletena z igrivimi kontrasti in virtuoznimi pasažami; drugi stavek, Romanze, prinaša bolj umirjeno, spevno in introspektivno razpoloženje; tretji stavek, Scherzino, izstopa po lahkotnosti, duhovitosti in ritmični igrivosti; četrti stavek, Intermezzo, ustvarja napeto, nemirno in nekoliko skrivnostno atmosfero; sklepni Finale pa ponovno vzpostavi energičen značaj ter z virtuoznim zagonom in dramatičnim razvojem zaokroži celoto.

Bojan Glavina (1964) je slovenski skladatelj, pianist in pedagog, katerega ustvarjanje obsega številna dela za klavir in druge instrumentalne zasedbe. Cikel Tri etude za Reo, posvečen Rei Štrukelj Pahović, sestavljajo tri kontrastne miniature: Etuda za salso, Etuda za uspavanko in Etuda za valček. Vsaka izmed njih raziskuje drugačen značaj ter predstavlja svojevrsten spoj sodobnega glasbenega jezika, ritmične razgibanosti in pianistične virtuoznosti. Etuda za salso temelji na izraziti ritmični energiji in plesnem značaju, ki zahteva natančno artikulacijo ter občutek za pulz in sinkope. Etuda za uspavanko prinaša bolj umirjeno, lirično razpoloženje, z mehko oblikovanimi melodijami in subtilnimi dinamičnimi niansami. Etuda za valček pa združuje eleganco tradicionalnega plesnega obrazca z igrivimi sodobnimi elementi ter zahteva občutek za fraziranje, lahkotnost in zvočno prosojnost.

Mélanie Chasselon (1845–1923) je bila francoska skladateljica, organistka in glasbena pedagoginja. Čeprav danes sodi med manj znane ustvarjalke francoske romantike, njena dela v zadnjih letih ponovno pridobivajo pozornost izvajalcev in raziskovalcev. Nokturno Abandon, objavljeno leta 1873, predstavlja značilen primer salonske klavirske literature 19. stoletja. S spevno melodiko, bogato harmonijo in subtilnim oblikovanjem klavirske zvočnosti ustvarja intimno in poetično glasbeno vzdušje, s katerim zaokroža koncertni program.

Marie Tuhtan se je rodila 23. julija 2002 v Reki na Hrvaškem. Klavir igra od svojega petega leta, osnovno in srednje glasbeno izobraževanje pa je pridobila pri profesorici Ivoni Šarčević. Leta 2024 je diplomirala iz klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu profesorja Vladimirja Mlinarića. Trenutno na isti ustanovi obiskuje magistrski študij klavirske pedagogike pri profesorici Sae Lee ter magistrski študij čembala pri profesorju Egonu Mihajloviću.
Kot pianistka in čembalistka nastopa solistično, v komornih zasedbah ter kot korepetitorka pevcev, instrumentalistov, zborov in orkestrov. Redno se izpopolnjuje na seminarjih in mojstrskih tečajih za klavir in čembalo, kjer dodatno poglablja svoje umetniško in glasbeno izražanje. Je prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih pianističnih tekmovanjih, med drugim na tekmovanjih Sonus, HDGPP, v Zagrebu in Smederevu.
Trenutno je članica društva Nova akademija, ki se posveča izvajanju in raziskovanju zgodnje glasbe. V okviru društva sodeluje v različnih ansamblih ter se poglobljeno ukvarja z zgodovinsko izvajalsko prakso, posebno na področju igranja bassa continua. Skupaj s svojo družino nastopa tudi v okviru glasbene družine Tuhtan, s katero izvaja operni in sakralni repertoar. Kot pianistka in čembalistka sodeluje tudi v duu Impulso z violinistko Natalijo Ljubotino.
Od leta 2023 poučuje klavir in deluje kot korepetitorka na Glasbeni šoli Amarilis.