MAGISTRSKI KONCERT
Martin Javornik, kitara

strok. svet. Dijana Čizmok, klavir

Mentor: prof. Tomaž Rajterič 

Spored

Peter Šavli: 
Jobimesque

Johann Sebastian Bach: 
Suita za lutnjo v E-duru; BWV 1006a
I. Preludij
II. Loure
III. Gavotte en Rondeau
IV. Menuet I & II
V. Bourrée
VI. Gigue

Giulio Regondi: 
Rêverie – Nocturne, op. 19 


***

Heitor Villa-Lobos:
Koncert za kitaro in orkester
I. Allegro preciso–Poco meno
II. Andantino e Andante
III. Cadenza: Quasi allegro–Andante–Quasi allegro–Poco moderato
IV. Allegro non troppo

Roland Dyens: 
Sonatina Libra
I. India
II. Largo
III. Fuoco 

MARTIN JAVORNIK (roj. 2001) je začel igrati kitaro v Glasbeni šoli Slovenj Gradec pri Aleksandru Đukanoviću. Šolanje je nadaljeval pri prof. Vojku Vešligaju na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor ter ga uspešno zaključil skupaj s Prvo gimnazijo Maribor. Diplomiral je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu prof. Katje Porovne Silič, trenutno pa se izobražuje pri prof. Tomažu Rajteriču. Redno se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj kot solist ali član kitarskega dua. Prejel je številne zlate in srebrne plakete, od tega devetkrat absolutno prvo mesto. Med njegovimi največjimi uspehi so zlata plaketa, prvo mesto in naziv absolutnega zmagovalca s 100 točkami na tekmovanju v Srbiji, prvo mesto v Londonu ter več zlatih plaket na tekmovanju TEMSIG. V času študija je s Samom Novakom pod mentorstvom prof. Tomaža Rajteriča na TEMSIG-u v kategoriji kitarski duo osvojil zlato plaketo in prvo nagrado. Izpopolnjeval se je na številnih seminarjih in mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih, med njimi Łukasz Kuropaczewski, Zoran Dukić, Goran Krivokapić, Anders Miolin, Antonio Rumenović, Dževdet Sahatdžija, Judicaël Perroy, Julia in Christian Zielinski ter drugimi. Sodeluje tudi v zborovskih sestavih, s katerimi je osvojil dve zlati in eno srebrno plaketo na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Koncertira v različnih sestavih – kot solist, v kitarskem duu, kitarskih orkestrih in različnih vokalnih zasedbah.

Program koncerta predstavlja raznolik pregled kitarskega repertoarja od baroka do sodobnosti ter združuje dela skladateljev različnih slogovnih usmeritev in kulturnih okolij. V izbranih skladbah se prepletajo baročna plesna tradicija, romantična spevnost, brazilski ritmi, vplivi jazza in sodobni kompozicijski pristopi, ki razkrivajo bogastvo izraznih možnosti klasične kitare.

Skladba Jobimesque priznanega slovenskega skladatelja in teoretika Petra Šavlija (1961–) je nastala leta 2000 po naročilu Društva slovenskih skladateljev, krstno pa jo je izvedel Žarko Ignjatović. Delo predstavlja poklon brazilskemu mojstru bossa nove, Antoniu Carlosu Jobimu. V njej skladatelj združuje sproščene ritme in harmonsko govorico bossa nove z elementi sodobne klasične glasbe. Skladba je zasnovana v rondojski obliki, ki jo oblikujejo tri značilne teksture: arpeggirana spremljava z izpostavljeno melodijo, spevni tremolo ter ritmični motivi, ki spominjajo na značilen utrip bossa nove. Ob tem skladatelj mojstrsko raziskuje barvne možnosti kitare in postopoma bogati zvočni prostor z vedno novimi harmonskimi odtenki.

Suita za lutnjo v E-duru Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) je skladateljeva lastna predelava znamenite Partite za violino št. 3 v E- duru. Suito, ki je nastala med letoma 1736 in 1737, sestavlja šest stavkov, ki sledijo tradiciji baročne plesne suite. Uvodni Preludij zaznamuje neprekinjen tok šestnajstink, ki ustvarja občutek stalnega gibanja. Sledijo speven in umirjen francoski ples Loure, Gavotte en rondeau z značilnim ponavljajočim se refrenom, dva kontrastna Menueta ter živahni Bourrée. Suito zaključuje Gigue, katerega plesna energija in tekoče večglasje zaokrožita delo. Danes se pogosto izvaja tudi na klasični kitari, saj njena zvočnost omogoča jasno predstavitev polifonih in harmonskih razsežnosti Bachove glasbe.

V Ženevi rojeni kitarist in skladatelj italijanskega porekla Giulio Regondi (1822–1872) velja za eno osrednjih osebnosti kitarske glasbe 19. stoletja. Skladba Rêverie – Nocturne, op. 19, ki je nastala okoli leta 1864, odraža značilnosti romantične salonske glasbe in že z naslovom nakazuje zasanjan ter liričen značaj dela. V skladbi skladatelj združuje operno melodiko italijanskega belcanta z zvočnimi možnostmi romantične kitare. Njena posebnost je uporaba tremola, ki ustvarja vtis neprekinjene melodije nad spremljavo. Oblikovana je v razširjeni tridelni obliki s kontrastnim srednjim delom.

Brazilski skladatelj Heitor Villa-Lobos (1887–1959) je leta 1951 napisal Koncert za kitaro in orkester na pobudo znamenitega španskega kitarista Andrésa Segovie, ki mu je delo tudi posvečeno. Koncert je zasnovan v štirih stavkih: Allegro preciso, Andantino e andante, Cadenza ter Allegro non troppo. Prvi stavek temelji na kontrastu med energično in lirično temo, navdihnjeno z brazilsko ljudsko glasbo, drugi pa prinaša bolj umirjen in speven izraz. Posebno mesto zavzema obsežna kadenca za solo kitaro, v kateri skladatelj izpostavi tehnične in izrazne možnosti instrumenta. Zaključni stavek pa koncert sklene v živahnem in ritmično razgibanem značaju. Delo združuje elemente brazilske glasbene tradicije z vplivi evropske klasične glasbe. Izvedeno bo v različici za kitaro in klavir, ki ohranja koncertantni dialog med solistom in spremljavo.

Roland Dyens (1955–2016), v Tuniziji rojeni francoski kitarist, skladatelj in pedagog, je bil znan po prepletanju klasične glasbe, jazza in improvizacije. Libra Sonatine (1986) je nastala v obdobju po Dyensovi zahtevni operaciji srca. Tristavčna skladba odraža raznolikost skladateljevega glasbenega jezika. Prvi stavek, India, poimenovan po državi, v kateri so se pojavile skladateljeve zdravstvene težave, zaznamujejo pogoste menjave ritma in izraziti kontrasti. Srednji stavek prinaša počasnejše gibanje in zadržano vzdušje. Zaključni Fuoco pa črpa navdih iz brazilskih in latinskoameriških plesnih ritmov ter simbolizira vrnitev v življenje. Skladba združuje vplive različnih glasbenih slogov in širok spekter zvočnih možnosti kitare.