MAGISTRSKI KONCERT
PETAR REBIĆ

Mentor: Izr. prof. Franc Kosem

strok. svet. Bojana Karuza – klavirska spremljava

prof. dr. Mario Perestegi – orgelska spremljava

Spored

Vincent Persichetti: Parable za solo trobento (Parable XIV), op. 127    

André Jolivet: Concertino za trobento, godala in klavir št. 1

Samo Vremšak: Sonatina za trobento in klavir

Jeremiah Clarke: Suita v D-duru
-    Prelude
-    Minuet
-    Rondeau
-    Serenade
-    Hornpipe
-    Gigue 

K sporedu

André Jolivet (1905–1974) je bil francoski skladatelj, ki je glasbo dojemal kot močno, skoraj ritualno sredstvo izražanja. Po začetkih v klasičnem in modernističnem slogu je raziskoval tudi starodavne in eksotične glasbene vire, kar je v njegovih delih ustvarilo edinstveno združitev sodobnega jezika z arhaičnimi in magičnimi elementi. Posebno pozornost je posvečal barvi zvoka, ritmu in izrazni moči posameznih instrumentov. Bil je član skupine “La Jeune France”, katere cilj je bil obuditi čustveno, poetično in duhovno dimenzijo glasbe. Jolivet je pogosto skladal za pihala, razvil je bogat repertoar solističnih del in orkestrskih koncertov, pri čemer je raziskoval tehnične in izrazne možnosti instrumentov. 
Prvi koncert za trobento in orkester (1948) je eno njegovih najbolj znanih del. Koncert poudarja trobento kot močan in dramatičen solistični instrument, z izrazitim ritmičnim zagonom, virtuoznimi pasažami ter kontrasti med lirskimi in energičnimi deli. Delo izžareva napetost, ekspresivnost in čustveno intenzivnost, značilno za Jolivetov osebni glasbeni jezik, hkrati pa zahteva od solista tehnično dovršenost in izrazno subtilnost.

Jeremiah Clarke (1674–1707) je angleški baročni skladatelj, najbolj znan po svojih cerkvenih in instrumentalnih delih. Njegov slog združuje eleganco in prefinjenost angleškega baroka, z živahnimi ritmi in jasnimi melodijami, značilnimi za to obdobje.
Suita v D-duru je tipično baročno instrumentalno delo, sestavljeno iz več stavkov z različnimi plesnimi značaji. Djelo izžareva lahkotnost, prefinjenost in harmonično jasnost, hkrati pa omogoča izvajalcem izražanje kontrastov med ritmičnimi in lirskimi deli, kar je značilno za Clarkeov glasbeni jezik

Vincent Persichetti (1915–1987) je ameriški skladatelj, pianist in pedagog, znan po svojem modernem, a izrazito dostopnem glasbenem slogu. Njegova glasba združuje neoklasične strukture, kontrapunkt in inovativno harmonijo, pogosto z eksperimentiranjem z ritmom in barvo zvoka. Persichetti je posebej cenjen zaradi svojih del za pihala in orkester, ki združujejo tehnično zahtevnost z izrazno močjo.
Parable XIV (1958) je del njegove serije “Parables” za trobento in orkester ali godalni ansambel. Djelo raziskuje kontrastne karakterje in ekspresivne možnosti trobente, z nepredvidljivimi ritmičnimi vzorci in harmonijami, ki ustvarjajo napetost in dinamiko. Parable XIV izžareva Persichettijev značilen način združevanja virtuoznosti, ritmične energije in barvne subtilnosti.

Samo Vremšak (1930–2004) je bil slovenski skladatelj, dirigent, pevec in pedagog. Bil je plodovit ustvarjalec, ki je prispeval bogat opus zborovskih, komornih in instrumentalnih del. Njegova glasba združuje tonalne osnove z izrazno raznolikostjo, kontrapunktom in jasnimi glasbenimi oblikami, hkrati pa ostaja dostopna in izražajna.
Sonatina za trobento in klavir izpostavlja dialog med solistom in spremljavo, raziskuje ritmične, melodijske in harmonične kontraste ter omogoča trobenti polno izražanje tehnične in izrazne moči. Delo je tipično za Vremšakov slog: jasna struktura, bogata harmonija in subtilna, a izrazna glasbena govorica.