MAGISTRSKI KONCERT
Peter Barbo, klavir
Mentorica: prof. Tatjana Ognjanović

Spored: 

J. S. Bach: Preludij in fuga v e-molu (iz WTK I)

A. Schönberg: Šest kratkih skladb za klavir, op. 19
I. Leicht, zart
II. Langsam
III. Sehr langsame Viertel
IV. Rasch, aber leicht
V. Etwas rasch
VI. Sehr langsam

C. Debussy: Voiles (iz prve knjige Preludijev)

M. Ravel: Une barque sur l'océan (iz Miroirs)

A. Foerster: Po jezeru bliz' Triglava – Koncertna ilustracija slovenske narodne pesmi

* 

F. Schubert: Sonata v B-duru, D. 960
I. Molto moderato
II. Andante sostenuto
III. Scherzo: Allegro vivace con delicatezza
IV. Allegro ma non troppo

Izmed 48 preludijev in fug Johanna Sebastiana Bacha, ki so v dveh knjigah Dobro uglašenega klavirja, sta Preludij in fuga v e-molu nekaj posebnega. Preludij je eden najbolj liričnih v celem ciklu. Prvi del je napisan v stilu baročne arije z ostinatno spremljavo leve roke in spevno, okrašeno melodijo v desni, ki je izrazitega, a intimnega značaja. Kulminacija nastopi, ko motivično gradivo, prej del spremljave, prekine arijo in prevzame vodilno vlogo. Preludij se tako odločno zaključi z oznako presto, kar postane izhodišče za nastop fuge. Sama uporaba oznake za tempo je v 48 preludijih in fugah zelo redka, še bolj pa je edinstvena fuga, ki je v obeh ciklih edina dvoglasna. Struktura fuge s kromatično temo  je zelo pregledna – ima dva dela, ki v svojih zaključnih skupinah vsebujeta nastop glasov v unisonu, še ena izjemnost v Bachovih polifonih stavkih.

Avstrijski skladatelj judovskega rodu Arnold Schönberg (1874–1952), ki je prav tako kot Bach skladatelj velike intelektualne dovršenosti in močnega izraza, je avgusta 1909 v pismu svojemu skladateljskem kolegu in pianistu Ferrucciou Busoniju napisal: »Stran z 'motivičnim razvijanjem'. Stran s harmonijo kot malto ali opeko v stavbi. Harmonija je izraz – in nič drugega. […] Moja glasba mora biti kratka. Jedrnata! V dveh tonih: ne zgrajena, ampak izražena! Rezultat, ki si ga želim: brez stiliziranih in sterilnih razpotegnjenih čustev. Ljudje niso taki – ni mogoče občutiti le enega občutka hkrati. Imamo jih na tisoče hkrati. In teh tisoč ni mogoče seštevati – kot ne jabolka in hruške. Vsak gre po svoji poti. To raznolikost, to mnogoterost, to logiko, ki jo kažejo naši čuti – in nelogičnost, ki izhaja iz njihovega prepletanja, iz navalov krvi, iz dražljajev živcev – to želim v svoji glasbi. Glasba naj bo izraz občutja – takšnega, kakršno v resnici je.«

Ta način skladanja je v Šestih kratkih skladbah za klavir zelo očiten. Prvih pet naj bi skladatelj napisal v enem dnevu, 19. februarja 1911, zadnjo pa junija istega leta, kmalu po pogrebu Gustava Mahlerja. Skladbe, ki so si med sabo kontrastne, skozi prosto atonalnost in na minimalističen način, brez kakršnegakoli razvijanja motivike, napovedujejo Schönbergovo vedno bolj ekspresionistično glasbo in strogost komponiranja, ki privede do razvoja dvanajsttonskega sistema.

Claude Debussy (1862–1918) je v letih med 1909 in 1912, torej približno v istem času kot je nastal Schönebergov op. 19, napisal 48 preludijev, ki jih je izdal v dveh knjigah. Za razliko od Chopina in Bacha, ki sta svoje cikle preludijev, oziroma preludijev in fug, napisala in razporedila z ozirom na njihove tonalitete, Debussyjevi ne sledijo tonalni shemi, vsak pa ima tudi svoj programski naslov. Naslov drugega preludija iz prve knjige, Voiles, lahko prevajamo bodisi kot tančice ali jadra – vsaka možnost pa ima svojo utemeljitev v glasbenem izrazu dela. Skladatelj v svoji tipični govorici, značilni za slog impresionizma, prikazuje valovanje in plapolanje z uporabo celotonske lestvice, pentatonike ter nežnimi arpeggi.

Cikel Miroirs (Zrcala) Maurica Ravela (1875–1937) vsebuje pet skladb s programskimi naslovi. Vsaka je posvečena enemu izmed članov francoske avantgardne skupine umetnikov, imenovane Les Apaches (Apači), katere član je bil tudi Ravel. Med skladbami je najobsežnejša tretja, Une barque sur l'océan (Čoln na oceanu) iz leta 1905. V njej skladatelj na mojstrski način upodobi valove, mirne ali razburkane, iz perspektive čolna, ki se z valovanjem sooča. Zvočni efekt nepredvidljivosti naravnega valovanja oceana Ravel doseže z uporabo nepravilnega metruma, asimetrijo fraz, s hitrimi arpeggi in razširjenimi akordi v širokem tonskem razponu.

V narodnoprebudnih časih so poleg vokalne glasbe na slovenskih tleh nastajale tudi inštrumentalne skladbe. Anton Foerster (1837–1926) je svoje variacije na ponarodelo pesem Po jezeru bliz' Triglava Miroslava Vilharja objavil leta 1874 pri Glasbeni matici. To je bilo tudi prvo delo za klavir, ki ga je založba izdala. Skladba, ki jo je avtor označil kot koncertno ilustracijo slovenske narodne pesmi, je virtuozna ter sledi vzoru klavirskih del Chopina in Liszta, znotraj konteksta slovenske ponarodele pesmi pa je v svojem stilu tipična predstavnica salonske glasbe tistega časa.

Franz Schubert, ki je umrl že pri 31 letih, nas v svojih zadnjih skladbah preseneča s trenutki, ki nakazujejo boj z minljivostjo in občutek bližajoče se smrti. V veličastni zadnji je to še posebej očitno v prvih dveh stavkih; čutimo lahko, da jo je napisal umirajoči človek. Prvi stavek, označen z oznako Molto moderato, je napisan v obsežni sonatni obliki, vendar v nenavadno počasnem tempu, morda izražajoč mirno sprijaznjenje z usodo in boj s poslavljanjem. Zaradi svoje dolžine predstavlja osrednji del pripovedi celotnega sonatnega cikla. Drugi stavek je oblikovan v pesemski obliki, njegova struktura pa spominja na skladbo za godalni ansambel. V njem skladatelj mojstrsko upodablja iskanje utehe in upanja sredi neizogibnega konca. Zadnja dva stavka sta na prvi pogled lahkotnejša. Nedvomno odražata Schubertove čudovite zamisli in njegov genijalen občutek za grajenje melodij — vse to pričuje o ustvarjalni moči mladega človeka.

Peter Barbo se je rodil leta 1998 v Ljubljani. Klavir se je začel učiti pri petih letih pri profesorici Lidiji Andabaka. Nižjo glasbeno šolo je končal na Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik pri profesorju dr. Radovanu Škrjancu, s katerim je pouk nato tudi zasebno nadaljeval. Leta 2017 se je vpisal na Oddelek za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter obiskoval pouk klavirja v razredu prof. Marte Kržič. Od leta 2019 študira klavir v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. Po diplomi leta 2022 študij nadaljuje na magistrski stopnji.

Dodatno se je izobraževal pri različnih mednarodno uveljavljenih pianistih, kot so Aquiles Delle Vigne, Pavel Gililov, Pasquale Iannone, Peter Donohoe, Zhe Tang, Epifanio Comis, Leonardo Pierdomenico, Simon Trpčeski, Lovro Pogorelić in Đuro Tikvica. V študijskem letu 2023/2024 je v okviru Erasmus+ izmenjave študiral na Mozarteumu v Salzburgu v razredu prof. Petra Langa.

Nastopal je na številnih koncertih, samostojnih recitalih ter domačih in mednarodnih glasbenih festivalih, kot so Klassik in Königswinter v Bonnu, Wiener Musikseminar na Dunaju, koncerti dunajskega Gesellschaft für Musiktheater, festival Up-to-Penice in Festival del Ridotto v italijanski Stradelli, Slovenski glasbeni dnevi, Ljubljana Festival, Mozartovi družinski dnevi, koncertna cikla Ob klavirju in GM oder, Imago Sloveniae ter drugi.

Leta 2018 je na klavirskem tekmovanju v Nišu v Srbiji osvojil prvo nagrado in drugo mesto, leta 2019 pa prvo mesto in prvo nagrado v kategoriji klavir solo in klavirski duo ter bil razglašen za zmagovalca tekmovanja.

Leta 2023 je z izvedbo Koncerta za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija debitiral v Slovenski filharmoniji. Za to izvedbo je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.