MAGISTRSKI KONCERT
Sara Mivšek, violina

strok. sod. Alvin Ćućić, klavir

Mentor: izr. prof. Janez Podlesek

Spored

Ludwig van Beethoven (1770–1827)
Sonata za violino in klavir št. 8 v G-duru, op. 30, št. 3
1. Allegro assai
2. Tempo di Minuetto, ma molto moderato e grazioso
3. Allegro vivace

Antonín Dvořák (1841–1904)
Koncert za violino v a-molu, op. 53, B. 108
1. Allegro ma non troppo

***

Sergej Prokofjev (1891–1953)
Tri skladbe iz baleta Romeo in Julija, arr. D. Grjunes
1. Montagues and Capulets
2. Dance of the Girls With Lilies
3. Masks

Camille Saint-Saëns (1835–1921)
Introdukcija in rondo capriccioso v a-molu za violino in orkester, op. 28
 

K sporedu
Spored koncerta zajema dela violinskega repertoarja vse od klasicistične jasnosti do izrazne drznosti 20. stoletja.
Ludwig van Beethoven (1770–1827) je bil nemški skladatelj in pianist ter eden izmed najvplivnejših ustvarjalcev v zahodni glasbeni zgodovini ter ključna prehodna osebnost med klasicizmom in romantiko. Beethoven je izjemno pomemben iz vidika razvoja violinske igre, saj je temeljito spremenil vlogo violine ter njeno tehnično zahtevnost in umetniško vlogo. Pred Beethovnom je bila violina v sonatah pogosto podrejena klavirju. Beethoven pa je violino obravnaval kot enakovrednega partnerja, z lastno tematsko vlogo, izrazno globino in tehnično zahtevnostjo. To je odločilno vplivalo na razvoj komorne igre.
Beethovnova Sonata za violino in klavir št. 8 v G-duru, op. 30, št. 3 (1801–1802) je prežeta z vedrino, igrivostjo in sproščeno energijo. Gre za eno Beethovnovih najbolj optimističnih violinskih sonat, brez herojskega patosa ali tragične resnosti. Prvi stavek je igriv dialog med violino in klavirjem, poln presenečenj in živahnih izmenjav. Drugi stavek, z oznako Tempo di minuetto, je liričen in nežno spreminjajoč, zaključek pa tvori miren duet med instrumentoma. Tretji stavek je živahen ljudski ples z rustikalno energijo, hitrimi figurami in virtuoznimi izbruhi.

Antonín Dvořák (1841–1904) je bil češki skladatelj, ki velja za enega najpomembnejših predstavnikov romantike. Deloval je v Pragi, med letoma 1892 in 1895 pa je ustvarjal v New Yorku. Dvořák je znan po bogati melodiki, čudoviti harmoniji in uporabi češkega ljudskega glasbenega gradiva, ki ga je spretno prepletal v svoja dela.
 
Dvořák je svoj edini Koncert za violino v a-molu, op. 53, B. 108 napisal po predlogu založnika Simrocka in ga posvetil violinistu Josephu Joachimu. Delo je nastajalo med leti 1879 in 1880, pred premiero pa ga je Dvořák preoblikoval za češkega violinista Františka Ondříčka, ki je izvedel tudi dunajsko in londonsko premiero. Koncert je sestavljen iz treh stavkov: Prvi stavek je živahen dialog med orkestrom in solistom, drugi stavek razkriva čudovito liričnost, tretji pa je plesni rondo, poln ljudske energije in melodične izvirnosti. Delo ostaja eno najpomembnejših koncertov violinističnega repertoarja.
Sergej Prokofjev (1891–1953) je bil ruski skladatelj in pianist, znan po virtuoznih in izrazno bogatih delih za soliste. Njegova dela za violino, vključno z dvema koncertoma in komornimi deli, združujejo tehnično zahtevnost, energično ritmiko in prepoznavno melodiko, kar violinistu omogoča, da pokaže tako virtuoznost kot izrazno moč. Prokofjev ostaja eden vodilnih ustvarjalcev 20. stoletja, čigar glasba je stalnica sodobnega repertoarja.
Romeo in Julija je balet v treh dejanjih, ki ga je v letih 1935 in 1936 napisal Prokofjev po istoimenski tragediji Williama Shakespeara. Tri skladbe iz baleta je za violino in klavir mojstrsko priredil David Grjunes. Prvi stavek Montegovi in Capuletovi je eden najbolj prepoznavnih delov baleta. Glasba je ritmična, temačna in odločna, kar ponazarja dolgoletno sovraštvo med Veronskima družinama Montegovih in Capuletovih. Težki koraki in poudarjeni akordi simbolizirajo moč, ponos in nepopustljivost obeh rodbin. Ples deklet z lilijami je miren, nežen in liričen ples, ki ponazarja čistost, nedolžnost in mladost. Glasba je lahkotna in elegantna, kar ponazarja gracilno gibanje deklet. Ta stavek ustvarja kontrast z dramatičnimi in konfliktnimi deli baleta ter poudarja lepoto in mir pred tragičnimi dogodki.

Zadnji stavek Maske predstavlja prizor na Capuletovem plesu, kjer Romeo in njegovi prijatelji plešejo v maskah. Glasba je živahna, igriva in polna energije, kar odraža skrivnostnost in razposajenost večera, hkrati pa glasba namiguje na nevarnost, saj so Montegovi na sovražnem ozemlju. V tem prizoru se Romeo prvič sreča z Julijo, kar je ključen trenutek za razvoj zgodbe.

Camille Saint-Saëns (1835–1921) je bil francoski skladatelj, pianist, organist in dirigent, eden vodilnih predstavnikov francoske romantične glasbe. Njegova dela za violino poleg tehnične igre in virtuoznosti omogočajo čustveno izražanje. Saint-Saëns je znan po elegantni melodiki, jasni strukturi in briljantni orkestraciji, kar violinistu omogoča, da lahko pokaže tako virtuoznost kot subtilno liričnost.
Introdukcija in Rondo capriccioso v a-molu, op. 28, je delo za violino in orkester, ki ga je Camille Saint-Saëns napisal leta 1863. Skladba je bila posvečena virtuoznemu violinistu Pablu de Sarasateju, ki je delo tudi premierno izvajal, skladatelj pa je delo tudi dirigiral. Počasna Introdukcija (Andante malincolico) se postopoma oživi in se zaključi s kratko kadenco, ki odpira Rondo (Allegro ma non troppo). Tema, ki jo predstavi violina, ima izrazit španski pridih in vključuje velike skoke ter briljantne arpeggije. Sledi kontrastna lirična tema (con morbidezza). Violina po zadnjem rondoju preide iz kratke kadence z akordi v briljantno kodo, ki je zasnovana za razkazovanje virtuoznosti violinske igre.
 

Sara Mivšek (2001) je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Vrhnika v razredu prof. Nastje Cajhen Rode. V tem času je prejela več nagrad doma in v tujini. , med drugim prvo nagrado na tekmovanju Fantast v Bečeju leta 2016. Svoje šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom profesorice Tatjane Špragar. V tem času je igrala v godalnem kvartetu Dolce, s katerim so leta 2020 na državnem tekmovanju Temsig osvojile srebrno plaketo. Študij je nato nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri izrednem profesorju Janezu Podlesku. V času študija je bila članica uspešnega godalnega kvarteta C’est La Vie, s katerim so na 52. državnem tekmovanju Temsig dosegle zlato plaketo ter nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Poleg tega so leta 2023 na tekmovanju “Giovani musicisti – citta di Treviso” dosegle vseh 100 točk ter naziv absolutnih zmagovalk tekmovanja. V študijskem letu 2023/24 so s kvartetom izvedle koncertno turnejo po Sloveniji, cikel »GM Oder«, v okviru Glasbene mladine Slovenije, v študijskem letu 2024/25 pa so v Mestnem muzeju izvedle koncert v okviru Glasbene mladine ljubljanske. Leta 2025 so osvojile drugo mesto na
»17. mednarodnem tekmovanju komornih skupin Alpe Adria« v Italiji. V času študija je Sara uspešno opravila avdicijo za substitute v Orkestru Slovenske filharmonije, pogosto pa je kot substitut igrala tudi v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri priznanih profesorjih, kot so K. Flieder, A. Morgoulets, B. Angelova, S. Krstić.
Trenutno poučuje violino na Glasbeni šoli Domžale ter na Glasbeni šoli Vrhnika.