MAGISTRSKI KONCERT
SEBASTIJAN BUDA, rog
Mentor:
prof. Boštjan Lipovšek

Gostje:
Myroslava Shcherbyna, violina
Lorenzo Cossi, klavir
Anja Zemljarič, mezzosopran
Maja Klinar, klavir

Priložnostni godalni kvartet
VIOLINA I: Jerca Kozole
VIOLINA II: Beti Bratina
VIOLA: Gea Pantner
VIOLONČELO:  Maruša Bogataj

Priložnostni komorni godalni orkester
VIOLINA: Jerca Kozole, Myroslava Shcherbyna, Nina Pirc, Beti Bratina
VIOLA: Gea Pantner, Manca Kosmač
VIOLONČELO: Maruša Bogataj, Sebastjan Bertoncelj
KONTRABAS: Nikola Šumaruna

Spored


Georg Philipp Telemann (1681–1767):
KONCERT ZA ROG v D-duru (TVW 51:D8)
1.    Vivace
2.    Largo
3.    Allegro    


Luigi Cherubini (1760–1842):
SONATA ZA ROG IN GODALA št. 2
1.    Largo
2.    Allegro



Žiga Stanič (1973):
DAR BREZPLODNI, DAR SLUČAJNI 
Skladba za mezzosopran, rog in klavir
Napisana na besedilo A. Puškina



Johannes Brahms (1833–1897):
TRIO ZA ROG, VIOLINO IN KLAVIR op. 40
1.    Andante
2.    Scherzo
3.    Adagio
4.    Finale

K sporedu

Spored magistrskega koncerta ponuja glasbeni sprehod skozi različna slogovna obdobja – od baroka, klasicizma in romantike do sodobnosti – pri čemer osvetljuje rog kot izrazno izjemno raznoliko solistično in komorno glasbilo. V vsakem delu se rog znajde v novi vlogi: kot solist v koncertni obliki, kot enakovreden partner v komorni zasedbi in kot del vokalno-inštrumentalnega izraza.

Georg Philipp Telemann (1681–1767) je bil eden najpomembnejših nemških baročnih skladateljev, znan po izjemni plodovitosti in slogovni raznolikosti. Bil je samouk, ki je že v mladosti pokazal izjemne talente. Kljub temu, da so ga starši sprva želeli usmeriti v pravniški poklic, je hitro pridobil ugled v glasbenem svetu. Deloval je kot glasbeni direktor v številnih mestih, med drugim v Leipzigu, Eisenachu in Hamburgu, kjer je vodil cerkveno in posvetno glasbeno življenje. Njegova glasba združuje nemški kontrapunkt, italijansko melodiko in francosko eleganco. Koncert za rog v D-duru je primer skladateljevega mojstrskega občutka za barvito orkestracijo in kontrast med solistično briljanco in orkestrskim dialogom.

Luigi Cherubini (1681–1767) se je rodil v Firencah in je že kot otrok pokazal velik talent za glasbo. Študiral je kompozicijo v Bologni in Milanu, nato pa se je preselil v Pariz, kjer je večino življenja deloval kot skladatelj, pedagog in glasbeni administrator. S svojim opernim in cerkvenim opusom je močno vplival na razvoj francoske glasbe ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Cherubinijev slog prepleta klasicistično jasnost z izrazno močjo, kar se kaže tudi v Sonati za rog in godala št. 2. Delo zaznamuje eleganten kontrast med liričnostjo uvodnega    stavka in dinamičnostjo Allegra, rog pa v njem nastopa v občutljivem dialogu z godali. 

Žiga Stanič (1973) je slovenski skladatelj, pianist in pedagog, ki se v svojem ustvarjanju pogosto posveča komorni in vokalno-inštrumentalni glasbi. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter se dodatno izobraževal v tujini. Njegov skladateljski opus zaznamujeta subtilen občutek za zvočne barve in poglobljeno zanimanje za poezijo. Skladba Dar brezplodni, dar slučajni, napisana na besedilo Aleksandra Puškina, prinaša intimen, introspektiven izraz, ki raziskuje tankočutne odnose med besedo, glasom in instrumentalno spremljavo. Redka zasedba mezzosoprana, roga in klavirja omogoča občutljivo zvočno plastenje in osebno izpovednost.

Johannes Brahms (1833–1897), nemški skladatelj in pianist, je ena ključnih osebnosti romantične dobe. Rodil se je v Hamburgu in zgodaj pokazal velik talent za klavir. Pomemben vpliv na njegovo ustvarjanje je imel Robert Schumann, ki je mladega Brahmsa predstavil širši javnosti kot naslednika Beethovna. V svojem opusu je Brahms združeval klasicistične forme z romantično izraznostjo, zlasti v komorni glasbi. Trio za rog, violino in klavir op. 40, je nastal leta 1865 v času žalovanja po smrti njegove matere. Delo je izjemno osebno in nosi melanholičen značaj, obenem pa izkorišča vse barvne in tehnične možnosti roga, ki ga je Brahms poznal še v njegovi naravni obliki (natur horn). Štiristavčna struktura s kontrasti med liričnimi in dramatičnimi deli ustvarja čustveno nabit sklep koncerta.

Nagovor publiki

Pozdravljeni in hvala, ker ste danes tukaj!

Program, ki sem ga izbral, mi veliko pomeni – vsaka skladba ima svoj razlog, zakaj je del tega večera. Telemannov koncert ga odpira z lahkotnostjo in baročno energijo, kar me pri igranju roga vedno znova navdušuje. Cherubinijeva sonata je sprva intimna in spevna, v drugem delu pa živahna in polna energije; njen klasicistični in italijanski značaj omogoča, da rog zažari v povsem drugačni luči.
Skladba Žige Staniča me je pritegnila s sodobnim jezikom in zvočnimi efekti, tako pri rogu kot tudi pri mezzosopranu. Vesel sem, da lahko igram delo slovenskega skladatelja, ki glasbo dojema sveže, pogumno in iskreno. Brahmsov trio pa je tisto romantično delo, ki si ga vsi hornisti želimo igrati zaradi njegove globine, lepote in čustveno nabitega dialoga med violino, rogom in klavirjem. Z njim zaključujem program, ki mi je res pri srcu.

Upam, da boste v njem uživali tako kot jaz.