MAGISTRSKI KONCERT
Tara Podbevšek, violončelo

Klavir: Beata Illona Barcza, viš. strok. sod.

Mentor: Miloš Mlejnik, zasl. prof.

SPORED:

Dmitri Shostakovich (1906–1975): 
SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D MOLU, OP. 40
I. Allegro non troppo
II. Allegro
III. Largo
IV. Allegro

Gaspar Cassadó (1897–1966):
SUITA ZA VIOLONČELO SOLO 
I. Preludio-fantasia

***

Klara Mlakar (r. 1999):
'UNDER YOUR SKIN' ZA KLAVIRSKI TRIO

Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973):
PET LIRIČNIH MELODIJ ZA VIOLONČELO IN KLAVIR
IV. Lento
V.  Lento

Antonín Dvořák (1841–1904): 
KONCERT ZA VIOLONČELO B-MOLU, OP. 104
I. Allegro

 
K SPOREDU:
Dmitrij Šostakovič (1906–1975), rojen v Sankt Peterburgu, je bil eden najpomembnejših ruskih skladateljev 20. Stoletja. Njegov slog združuje elemente romantike, moderne glasbe in ironije, pogosto pa odraža napetosti političnega življenja v Sovjetski zvezi, kjer je deloval večji del svojega življenja. Znan je predvsem po svojih simfonijah (št. 5 in št. 7 ali "Leningrajska") in godalnih kvartetih, pa tudi po klavirskih delih, operah in filmski glasbi. Njegova glasba je pogosto dramatična, s kontrasti med grotesko, ironijo in globoko resnostjo. Šostakovič je pomembno prispeval tudi k violončelističnemu repertoarju, predvsem z deli, ki so danes temelj čelistične literature 20. stoletja. Njegova glasba za violončelo je izrazno močna, tehnično zahtevna in pogosto čustveno napeta. Sonata za violončelo in klavir v d-molu (1934), op. 40, je eno njegovih zgodnejših in bolj osebnih del, napisano v času Šostakovičevega prvega ustvarjalnega vrhunca. Sonata združuje klasično oblikovno jasnost s čustveno globino in značilno šostakovičevsko ironičnostjo. Delo je štiristavčno. Prvi stavek je liričen in široko melodičen, drugi prinaša igrivost in sarkazem, tretji pa je izrazito introspektiven, z melanholičnim značajem. Zaključni stavek je živahen in dinamičen, z ritmično domiselnostjo in humorjem. Sonata velja za eno najlepših del 20. stoletja za violončelo in klavir, saj prinaša ravnovesje med ekspresivnostjo, oblikovno dovršenostjo in značilnim avtorskim izrazom Šostakoviča.

Španski violončelist, skladatelj in pedagog Gaspar Cassadó (1897–1966), je bil eden najbolj izstopajočih čelistov 20. stoletja. Njegov učitelj violončela je bil sloviti Pablo Casals, ki je močno vplival na njegov glasbeni razvoj. Kot skladatelj je pisal predvsem za violončelo, pa tudi za klavir, komorne zasedbe in orkester. Njegov slog je pogosto prežet z vplivi španske ljudske glasbe, s karakteristično ritmiko, temperamentom in melodično barvitostjo. Cassadó je pomembno prispeval k čelističnemu repertoarju. Najbolj znana dela vključujejo Suite za violončelo solo, Requiebros in različne priredbe ter transkripcije za violončelo. Njegova glasba ostaja priljubljena zaradi izrazite osebnosti, tehnične spretnosti in čustvene globine. Suite za violončelo solo  je napisal leta 1926 in posvetil mentorju Pablu Casalsu. Delo sestavljajo tri stavki: Preludio – Fantasia, Sardana in Intermezzo e Danza Finale. Suite odraža Cassadójev edinstven slog, ki združuje tehnično zahtevnost, liričnost in izrazito španski značaj. Mojstrsko izkorišča izrazne možnosti violončela – od liričnih pasaž do tehnično zahtevnih skokov in dvojemk. V uvodnem Preludiju se prepletata improvizacijska svoboda in dramatična globina. 

Klara Mlakar (r. 1999) je v Nemčiji delujoča slovenska skladateljica, ki raziskuje človeški glas ter zvočne in izrazne možnosti instrumentov. Njeno glasbo zaznamujejo teme zaznave, razumevanja in kontemplacije vzvišenega, pogosto navdihnjene z likovno umetnostjo, poezijo in psihologijo. Njena dela so bila izvedena na festivalih, kot so CEME Tel Aviv, ZeitGenuss, R!SK, Forum nove glasbe Ljubljana, Mednarodni zborovski festival Tajvan, Europa Cantat in Biennale Chor Aachen, v izvedbi ansamblov kot so Ensemble Musikfabrik, Meitar Ensemble, Ensemble Recherche, Slowind, Badische Staatskapelle Karlsruhe in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Delo “Under your skin” je napisano za klavirski trio. V delu se poigrava z menjavanjem taktovskih načinov, v ospredju postavlja ritmični dialog med inštrumenti. Mlakar je uporabila tudi, ne tako pogosto, razglaševanje strun, kar vpelje posebne disonance v skladbo.
Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973) je bil eden najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. Stoletja. Poleg skladateljstva je bil tudi dirigent, pianist, pedagog in glasbeni publicist. Njegov glasbeni slog združuje pozni romantizem z elementi impresionizma in ekspresionizma. Bil je izjemno plodovit skladatelj, ki je ustvaril na skoraj vseh glasbenih področjih – pisal je orkestralna, komorna, klavirska, vokalna in sakralna dela. Njegova glasba je pogosto introspektivna, prežeta z liričnostjo in bogatim harmonijskim jezikom. Dolga letna je deloval tudi kot profesor in rektor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je vzgojil številne generacije slovenskih glasbenikov in močno zaznamoval tako umetniško kot pedagoško področje. Njegovo delo "5 liričnih melodij za violončelo in klavir" je značilno po nežni, spevni melodiki in čustveni globini. Je eno njegovih najbolj prepoznavnih komornih del. Nastalo je leta 1932 in velja za vrhunec slovenske čelistične literature, zaradi svoje izrazne moči. Vsaka melodija izraža drugačno razpoloženje, pogosto s pridihom slovenske liričnosti. Violončelo prevzema glavno melodično vlogo, medtem ko klavirska spremljava ni zgolj podporna, temveč enakovredna in barvno bogata. 

Antonín Dvořák (1841 – 1904) je bil češki skladatelj. Znana je njegova glasba, ki pogosto vključuje elemente češke ljudske glasbe. Poleg simfonij je pisal tudi komorno glasbo, opere in sakralna dela. Njegova glasba je znana po izraziti melodičnosti, barvitih orkestracijah in globokem čustvenem izrazu. Med njegova najbolj znana dela sodi Simfonija št. 9 »Iz novega sveta«, ki jo je napisal med bivanjem v Združenih državah Amerike. Dvořák je s svojimi deli pomembno vplival na razvoj romantične glasbe. Dvořákov Koncert za violončelo in orkester št. 2 v h-molu, op. 104 je eno najpomembnejših in najpogosteje izvajanih del violončelističnega repertoarja. Nastal je v letih 1894–1895 v Ameriki, kot izraz domotožja in čustvene stiske skladatelja, ki je delo posvetil svojemu prijatelju, čelistu Hanušu Wihanu. Krstno je bil izveden 19. marca 1896 v Londonu, pod vodstvom skladatelja samega. Gre za njegovo zadnjo skladbo za solistični instrument in orkester, sestavljeno v klasični tristavčni obliki, s trajanjem približno 40 minut. Čeprav je bil Dvořák sprva skeptičen do violončela kot solističnega instrumenta, je v tem koncertu mojstrsko izkoristil njegove izrazne možnosti – od globokih, toplih tonov do zahtevnih visokih leg. Delo je polno romantične čustvene napetosti, elegičnih trenutkov in čeških ljudskih vplivov. Solistična partitura se prepleta z bogatim orkestrskim ozadjem, koncert pa zaradi svoje epske zasnove pogosto imenujejo tudi »Dvořakova Deseta simfonija«. 

NASTOPAJOČA:

Tara Podbevšek, rojena Korica, je pričela z igranjem violončela že pri štirih letih. Osnovno glasbeno šolo je končala v Kamniku, nato pa nadeljevala pri profesorju Igorju Mitroviču na Celovškem konservatoriju. Poleg ur violončela je aktivno sodelovala v akademskem godalnem kvartetu pod mentorstvom prof. Briana Finlaysona. Ob šolanju na konservatoriju, je leta 2018 matururala na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ter uspešno opravila sprejemni izpit na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Na Temsigu 2018 je dosegla srebrno plaketo. Tekom študija pri profesorju Milošu Mlejniku, je svoje znanje nadgrajevala tudi na različnih mojsterskih seminarjih profesorjev kot so Thomas Carroll, Enrico Dindo, Reinhard Latzko, Wen-Sinn Yang, Julian Stecket, Stephan Braun… Poleg igranja v akademskih orkestrih,  Tara tudi vodi čelistično sekcijo v orkestru Cantabile, deluje kot substitutka v Slovenski filharmoniji in SNG Maribor, ter občasno sodeluje z orkestrom slovenske vojske.  Poleg umetniškega udejstvovanja tudi poučuje na gš Hrastnik in gš Vinka Vodopivca Ajdovščina.

Tara je članica klavirskega tria TRN, v katerem igrata tudi violinistka Neža Nahtigal in pianistka Rebeka Dobravec. Delujejo pod mentorstvom Janeza Podleska. Nastopile so v okviru cikla Solo e da Camera (2021 in 2023), v organizaciji Glasbene Mladine Slovenije – v Kopru, Celju in Ljubljani, predstavile pa so se tudi v Bruslju in v Mozarthausu na Dunaju. Nastopi so bili večkrat snemani in predvajani na radiu Ars. Marca 2023 so se udeležile mednarodnega tekmovanja Ilmari Hannikainen na Finskem, kjer so se uvrstile v polfinale. V sezoni 2022/2023 in 2023/2024 so se predstavile na dogodkih v organizaciji MOL, Akademije za glasbo, italijanskega festivala Nei Suoni Dei Luoghi ter Musica Pordenone.
Tara poleg umetniškega udejstvovanja tudi poučuje na gš Hrastnik in gš Vinka Vodopivca Ajdovščina.