SPORED

Carl Philipp Emanuel Bach: Sonata v a-molu, Wq. 132 za flavto solo

1. Poco adagio
2. Allegro
3. Allegro

Carl Reinecke: Sonata 'Undine', op. 167

1. Allegro
2. Intermezzo - Allegretto vivace
3. Andante tranquillo
4. Finale - Allegro molto agitato ed appassionato, quasi Presto 

Anže Rozman: Jesen v domovini za flavto solo

André Jolivet: Chant de linos

Carl Philipp Emanuel Bach (1714–1788) je bil drugi sin Johanna Sebastiana Bacha in eden najpomembnejših skladateljev prehoda iz baroka v klasicizem. Znana je njegova izrazita in čustvena slogovna usmeritev, imenovana empfindsamer Stil (občuteni slog), v kateri imajo osrednjo vlogo emocije in kontrasti. Sonata v a-molu za solo flavto (Wq 132, H 562) je eno njegovih najbolj znanih del za ta instrument. Nastala je med letoma 1747 in 1750, ko je bil C. P. E. Bach v službi na dvoru pruskega kralja Friderika II., ki je bil sam navdušen flavtist. Neobičajna je, ker je napisana brez spremljave čembala ali klavirja, kar je bilo v tistem času redkost.

Carl Reinecke (1824–1910) je bil nemški skladatelj, pianist, dirigent in pedagog, ki je deloval v drugi polovici 19. stoletja. Čeprav danes ni med najpogosteje izvajanimi skladatelji, je v svojem času užival velik ugled. Med njegovimi najbolj znanimi deli je Sonata za flavto in klavir v e-molu, op. 167, "Undine", napisana leta 1882, navdihnjena s pravljico o istoimenski vodni nimfi. Prvi stavek slika Undino v njenem vodnem svetu – igrivo in tekočo, kot valovanje vode. Drugi stavek prinaša njeno srečanje z človekom - vitezom Huldebrandom, kjer se razvije nežna romanca in očaranost nad človeškim svetom. Tretji stavek odraža Undinino globoko čustveno stisko in željo po resnični ljubezni; živahnejši osrednji del napoveduje prihajajoči konflikt. Četrti stavek prinese tragični razplet: vitez izda Undino in se poroči z drugo. Kot duh vode ga Undina obišče zadnjič – in mu vzame življenje. Kljub žalostnemu koncu v njej še vedno odzvanja poetična moč legende in usodna lepota Undinine ljubezni.

Anže Rozman (r. 1989) je slovenski skladatelj, ki deluje na področju filmske in koncertne glasbe. Študiral je kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter nadaljeval študij filmske glasbe v Los Angelesu. Trenutno ustvarja kot del znane produkcijske hiše Bleeding Fingers Music, kjer sodeluje pri projektih za BBC, Netflix in druge mednarodne produkcije. Njegova skladba Jesen v domovini je napisana za flavtista Mateja Zupana in je premierno izvedena v San Francisku, leta 2010.

André Jolivet (1905–1974) je bil francoski skladatelj 20. stoletja, znan po svojem iskanju povezave med glasbo in duhovnostjo, obredi ter starodavnimi kulturami. V svojih delih je pogosto združeval sodobne kompozicijske tehnike z arhaičnimi elementi, ritmom in ekspresivnostjo. Skladba Chant de Linos (1952) za flavto in klavir temelji na starogrškem pogrebnem spevu, imenovanem linos. Jolivet jo je napisal kot obvezno skladbo za tekmovanje na Pariškem konservatoriju, a delo je zaradi svoje izrazite dramatičnosti, raznolikih razpoloženj in tehničnih zahtev postalo del standardnega flavtističnega repertoarja.

Sofija Mihailović je leta 2022 zaključila srednjo glasbeno šolo v Beogradu pri prof. Ivani Popović. V Srbiji je nastopala kot solistka ter v orkestrih in ansamblih, na državnih in mednarodnih tekmovanjih pa osvojila številne prve nagrade. Sedaj je študentka 3. letnika dodiplomskega študija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, v razredu prof. Mateja Zupana. Med študijem je dosegla več pomembnih uspehov: bila je prejemnica tretje nagrade na tekmovanju Anton Eberst v Novem Sadu, septembra 2023 osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju flavtistov v Bratislavi, novembra istega leta pa tretjo nagrado na hrvaškem tekmovanju Flauta Aurea. Septembra 2024 je na mednarodnem tekmovanju Leoš Janáček v Brnu osvojila drugo nagrado in je prejela naziv laureatke. Marca 2025 je na državnem tekmovanju TEMSIG prejela tretjo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih priznanih flavtistov, kot so Sebastian Jacot, Barthold Kujiken, Felix Renggli, Karl Heinz Schutz, Christina Fassbender, Jacques Zoon in Carlo Jans.

Slovenska pianistka in korepetitorka Mateja Hladnik je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Janezu Lovšetu, kjer sedaj deluje kot korepetitorka. Njena glasbena pot je zaznamovana z izjemnim občutkom za sodelovanje in podporo glasbenikom, kar jo dela nepogrešljivo na številnih glasbenih dogodkih. Pogosto spremlja glasbenike na tekmovanjih, avdicijah, poletnih šolah, snemanjih in koncertih, kjer s svojo profesionalnostjo, tehnično dovršenostjo in glasbeno občutljivostjo prispeva k uspehu solistov. Njeno delo sega od dela s študenti do sodelovanj z uveljavljenimi umetniki, saj jo navdihujejo s svojo ustvarjalnostjo in glasbeno strastjo. Prav to ustvarjalno okolje jo žene k vedno novim glasbenim izzivom, poglabljanju v repertoarje in nadgradnji lastnih interpretacij. Poleg pedagoškega dela se je uveljavila tudi kot spremljevalka pri mojstrskih tečajih in seminarjih, kjer sodeluje s priznanimi mednarodnimi mentorji. S svojim delom je prispevala k številnim uspehom mladih glasbenikov, ki jih spremlja na njihovi poti, bodisi v izobraževalnem procesu bodisi na odrih po Sloveniji in tujini.