LIFE IS A SONG …
Concert at the 100th Birth Anniversary of Janez Bole

Janez Bole (1919–2007) se je v zgodovino slovenske glasbene poustvarjalnosti zapisal kot eden najvidnejših zborovodij svojega časa. Neizbrisno sled je pustil na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je skoraj dve desetletji (1968–1987), sprva honorarno nato pa redno do upokojitve deloval na Oddelku za glasbeno pedagogiko, in sicer kot višji predavatelj za zborovsko dirigiranje, vokalno tehniko, partiturno igro in zborovsko petje. Razvil je unikaten slog zborovskega petja, t. i. »Boletovo šolo«, znotraj katere se je zavzemal za izenačen zborovski zvok, dobro izdelano vokalno tehniko ter umetniško prepričljivo interpretacijo. Zanj značilen je bil orgelski zvok zbora. V bogati umetniški karieri je vodil več kot 120 profesionalnih in amaterskih pevskih zborov po vsej Sloveniji in onstran meje, mdr. Akademski pevski zbor Tone Tomšič (1957–1960), zbor Slovenske filharmonije (1960–1965), zbor Slovenski madrigalisti (1967–1970; 1987–1997). Leta 1951 je prevzel vodstvo novonastalega Slovenskega okteta in ga vodil nadaljnjih šest let (do 1957). Pod Boletovim vodstvom je Slovenski oktet v poustvarjalnem pogledu z izčiščeno in prefinjeno interpretacijo postal zgled moškim vokalnim oktetom in zborom. Kot izjemen strokovnjak je predaval na najrazličnejših zborovskih seminarjih in bil član mnogih žirij na tekmovanjih. S predanim glasbenopedagoškim delom je pomembno zaznamoval številne generacije amaterskih in poklicnih glasbenikov.

Janez Bole (1919–2007) is regarded as one of the leading Slovenian choirmasters of his time. He left an indelible mark on the Ljubljana Academy of Music, where he worked for nearly two decades (1968–1987), first part-time, and later, until his retirement, full time as a professor of choral conducting, vocal technique, sight-reading  and choral singing at the Department of Music Education. He developed a unique style of choral singing, the so-called “Bole School”, striving for balanced choral sound, well-trained vocal technique and convincing interpretation. His choirs were characterized by organ-like sound. In his rich artistic career, he led more than 120 professional and amateur choirs across Slovenia and abroad, including the Academic Choir Tone Tomšič (1957–1960), the Slovenian Philharmonic Choir (1960–1965) and the Slovenian Madrigalists choir (1967–1970 and 1987–1997). In 1951, he took over the leadership of the newly established Slovenian Octet, leading it for another six years (until 1957). Under his baton, Slovenian Octet with its clear and sophisticated interpretations became a model for men’s vocal octets and choirs. As an acknowledged expert, he held numerous lectures in a variety of choral seminars and was a member of the jury in numerous competitions. His devoted educational work influenced many generations of amateur and professional musicians.

Tina Bohak Adam
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo / University of Ljubljana, Academy of Music 

KONCERTNI PROGRAM / CONCERT PROGRAM 

DEKLIŠKI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI /
GIRLS’ CHOIR OF THE ACADEMY OF MUSIC, UNIVERSITY OF LJUBLJANA
red. prof. Marko Vatovec, dirigent / Conductor
viš strok. sod. Julieta Kubik de Habjanič, vokalna tehnika / Vocal technique 

Gregorijanski koral
AVE MARIA

Iacobus Handl Gallus (1550–1591)
PUERI CONCINITE      

Antifona
PUERI HEBRAEORUM

Iacobus Handl Gallus (1550–1591)
PUERI HEBRAEORUM

Matija Tomc (1899–1986)
KRIŽEV POT
IV. Pred njim stoji Marija (Vida Taufer)
XIII. Ob strani križa (Vida Taufer)
Nikola VARŽIĆ, klavir
Mentor: strok. svet. Marta Kržič 

Ambrož Čopi (1973)
MILE MI MOJE TEN DOMA
I. Jes ti bon kipila (ljudska iz Koštabone v Istri)
II. La c'è il mio amor (ljudska iz sv. Petra/Kaštel v Istri)
III. Kemu si dala rožice (ljudska iz Kaštela v Istri)
IV. Ćemo ga mladi darovat (ljudska iz Črnice v Istri)

DAJTE NOVICI NA KOLAČ
(ljudska iz sv. Petra/Kaštel v Istri) 

KOMORNI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO UNIVERZE V LJUBLJANI / 
CHAMBER CHOIR OF THE ACADEMY OF MUSIC, UNIVERSITY OF LJUBLJANA
izr. prof. Sebastjan Vrhovnik, dirigent / Conductor
viš. strok. sod. Julieta Kubik de Habjanič, vokalna tehnika / Vocal  technique 

Julijan Strajnar (1936), prir.
ROMARSKI VRTEC
po motivih ljudskih nabožnih pesmi

Damijan Močnik (1967), prir.
ZARJA
po slovenskih ljudskih motivih
Melani POPIT, sopran

Alojz Srebotnjak (1931–2010), prir.
VÓZNICA
po slovenskem ljudskem motivu

Ambrož Čopi (1973), prir.
DA LIPA MA! KE BËJ NA JË?
ljudska iz Rezije
Ana PREK, violina
Miha ZUPANC KOVAČ, violončelo

Samo Vremšak (1930–2004), prir.
POJDAM U RUTE
koroška ljudska
Federica LO PINTO, sopran solo

Lojze Lebič (1934), prir.
TA DRUMELCA JE ZVOMLAN
koroška ljudska

Emil Adamič (1877–1936), prir.
RASTI, ROŽMARIN!
slovenska ljudska

Karol Pahor (1896–1974), prir.
PA SE SLIŠ'
primorska ljudska

Ubald Vrabec (1905–1992), prir.
GULARJA SEN TIELA JMET
beneška ljudska

Jurij Gregorc (1916–1986), prir.
ČÖJ SO TISTE ST'ZDICE
koroška ljudska

Marij Kogoj (1892–1956), prir.
STOJI MI POLJE
slovenska ljudska

Samo Vremšak (1930–2004), prir.
MARKO SKAČE
prekmurska ljudska

Krištof Strnad (1999), prir.
ZREJLO JE ŽITO
prekmurska ljudska

Walter Lo Nigro (1957), prir.
DEKLE JE PRALO SRAJČKI DVEJ
ljudska iz Ricmanj pri Trstu

Tilen Slakan (1993), prir.
DEKLE OB STUDENCU, noviteta
ljudska iz Grabonoš 

Jaka Pucihar (1976), prir.
NOVITETA
Jazz trio: n.n.